Stoka v Evropski uniji se je v zadnjih dvajsetih letih zmanjšala za skoraj devet odstotkov. To kažejo nedavni podatki o evropski prehranski verigi. Med letoma 2001 in 2020 se je skupna številčnost svinj, goveda, ovc in koz v EU po ocenah zmanjšala za 8,9 %.
Največji upad je bil zabeležen pri ovcah. Zmanjšanje števila svinj je bilo razmeroma zmerno. Leta 2020 je bilo na kmetijah v EU približno 146 milijonov svinj, 76 milijonov govedi ter po ocenah 75 milijonov ovc in koz. Večina živine je vzrejena le v nekaj državah članicah EU.
Približno četrtina (23,3 %) govedi je bila prisotna v Franciji. V Španiji je živelo četrtina svinj (22,4 %) in ovc (24,8 %) iz populacije EU. Grčija (28,8 %) in Španija (21,4 %) sta skupaj skrbeli za več kot polovico vseh koz.
Indeks gostote živine se izračunava kot število živali na hektar kmetijske površine. Na tej osnovi so bile leta 2016 najvišje gostote živine zabeležene v Nizozemski (3,8 enot živine na hektar kmetijske površine), na Malti (2,9) in v Belgiji (2,8). Nasprotno pa je bila živinoreja razmeroma ekstenzivna v državah Baltika in v Bolgariji, z manj kot 0,30 enotami živine na hektar.
Nekatere države EU so specializirane na področju živinoreje. Irska je bila na primer lani odgovorna za 8,5 % goveda (skoraj na isti ravni kot Španija), medtem ko je Danska skrbela za 9,2 % svinj EU (skoraj enako kot Francija).
Obstajajo tudi velike razlike po velikosti kmetije v posameznih državah. Kmetije s živino na Danskem (200 glav na kmetijo), Nizozemskem (185) in v Belgiji (148) so bile spet izjemno velike. Po drugi strani je bilo manj kot 10 živali na kmetijo v Madžarski, Sloveniji, Litvi, Grčiji, na Hrvaškem, v Bolgariji in Romuniji.